Strani

ponedeljek, 25. september 2017

Mladi v Novem mestu ne veljajo popolnoma nič

V Mestni občini Novo mesto konstantno upada delež mladih (starostna kategorija od 15 do 29 let). Če jih je 1. 1. 2000 v občini živelo 9328, kar je predstavljalo 23 % vseh prebivalcev, je bilo 1. 1. 2017 povsem drugače: le še 5839 mladih oseb oziroma 16 % vseh prebivalcev novomeške občine. To je kar 3489 mladih manj v primerjavi z letom 2000.

Vzroki so raznovrstni, sam pa nisem strokovnjak, da bi kompetentno interpretiral te številke. Seveda so vmes demografski trendi, gospodarska kriza, izseljevanje v prestolnico ter tujino in še marsikaj drugega. A nekaj je gotovo: Že tako šibka vloga mladih se dodatno šibi in vprašanje je, kje je konec te zgodbe. V Novem mestu je ugotavljanje konca pogosto zapleteno, saj gre lahko še slabše od takrat, ko meniš, da je najslabše.

Mladi MONM ne doživljajo kot mladim prijazne občine (Avtor: Marko Pirc, pogoji uporabe: CC BY-SA 3.0)


Mladinska participacija

Ko se človek odloča, kje bo živel, ali si bo ustvaril družino in tako dalje, je pomemben predvsem eksistenčen vidik. Ni pa vse. Mlad človek je običajno poln idej, predlogov, želi spreminjati družbene razmere ter doprinesti k življenju v lokalnem okolju. Možnost sodelovanja v skupnosti, podajanje predlogov in njihova implementacija pomenijo zadovoljstvo posameznika, kar se odraža v njegovem siceršnjem življenju. Učeni ljudje opisano imenujejo mladinska participacija.

Kje smo v Novem mestu na tem področju? Pri nas je običaj, da se veljaki v krajevnih skupnostih in na občini pogosto hvalijo, kako so uredili igrišče, popravili kakšno igralo, priskrbeli poceni prostor za delovanje nevladnih organizacij. Tudi kakšno štipendijo podelijo, a je tistih nekaj štipendistov (tri do pet) v primerjavi s številom vseh mladih tako zanemarljivo, da skoraj ni vredno omembe. Da, za mlade je vsekakor težko dati, nikoli pa niso težava npr. "prijatelji" na Komunali Novo mesto (javno podjetje!), kjer direktor prejema plačo v višini 4.886,74 EUR bruto (brez dodatka za delovno dobo), kar je celo več od župana.

A do problema dejansko šele prihajamo, ker navedeno zgoraj ni participacija. Novomeška politika do mladih nastopa arogantno in izrazito pokroviteljsko v smislu "tukaj imate igrišče in žogo, sedaj pa dajte mir". Kakšne predpise bomo sprejemali, kam dali denar, kaj in kje gradili, pri teh vprašanjih mladi nimamo nobene besede, to je igra za velike fante. Lokalna politika je trdno odločena, da o vsem presoja sama, saj se presneto boji, da bi ji kdo vzel primat v tem idejno osiromašenem mestu.

Naj ponazorim, pred časom me je direktorica občinske uprave povprašala o moji diplomi in kompetencah, potem ko sem po 4 mesecih od vložitve pobude glede ureditve Kettejevega drevoreda poizvedoval, kakšno je stališče občine. O tem sem podrobno poročal v prispevku. Nasploh Mestna občina Novo mesto ne mara vprašanj, pobud in podobnih zadev. Odgovori le na tiste, ki ji ustrezajo, neprijetna vprašanja pa preprosto ignorira, kar je seveda neskladno s predpisi.

Strategija na področju mladih 

Moja laična ocena dobi potrditev v Strategiji na področju mladih v Mestni občini Novo mesto do leta 2020, ki jo je novomeška občina sprejela decembra 2015. Anketa, ki je bila opravljena med mladimi, razkriva, da anketirani Mestne občine Novo mesto ne doživljajo kot mladim prijazne občine. Statistika kaže, da se 90 % vprašanim zdi pomembno, da mladi soodločajo pri zadevah, ki so pomembne zanje, vendar jih skoraj 80 % meni, da ni dovolj priložnosti za soodločanje. Ravno tako so anketirani v veliki večini prepričani, da lahko pripomorejo k razvoju občine s svojimi predlogi in idejami. Avtorji strategije navajajo, da si mladi želijo sodelovati predvsem z nevladnimi organizacijami, saj ne zaupajo politiki, vendar pa jih kar 70 % ni vključenih v nobeno izmed njih.

V strategiji sta med drugim od sistemskih ukrepov predlagani dve rešitvi, in sicer ustanovitev komisije za mladinska vprašanja in vključevanje mladih v delovna telesa občinskega sveta. Komisijo za mladinska vprašanja bi po predlogu imenoval župan kot posvetovalno telo za preučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. Sklicevala bi posvete in sestanke z mladimi in strokovnimi delavci, spremljala udejanjanje strategije za mlade, obravnavala predloge odločitev občinskih organov, ki vplivajo na delo in življenje mladine v občini, in podobno. Sestavljena bi bila iz 7 članov, od tega bi bila 2 predstavnika mladih, 1 član odbora za mladino, 1 član občinske uprave in 3 predstavniki organizacij mladih.

Drugi ukrep predvideva obvezno vključevanje mladih v delovna telesa občinskega sveta. Da ne bo pomote, mladi bi lahko v delovnih telesih sodelovali tudi brez pobude, vendar se to ne dogaja (mladih v delovnih telesih ni, tudi v ukinjajočem odboru za mladino ne!). Avtorji strategije zato predlagajo spremembo statuta in poslovnika na način, da mora biti obvezno vsaj 1 član vsakega izmed delovnih teles predstavnik mladih od 18. do 29. leta starosti. S tem bi bilo zagotovljeno sodelovanje mladih pri sprejemanju odločitev glede aktov, ki so pomembni za izboljšanje pogojev omenjene starostne skupine. Ravno tako oba ukrepa po navedbah piscev zagotavljata boljšo informiranost župana in občinske uprave o potrebah mladih ter vzpostavljata vez med mladimi in odločevalci.

Ob bok predstavljenima ukrepoma je potrebno umestiti s strategijo načrtovan mladinski center, ki bi služil poleg mladinske participacije tudi za povezovanje mladih, kakovostno preživljanje prostega časa, spodbujanje neformalnega izobraževanja, izmenjavo izkušenj med generacijami in tako naprej. Predvidena je priključitev dejavnosti mladine v obseg delovanja enega izmed obstoječih javnih zavodov ali oblikovanje samostojnega zavoda ter ureditev ustrezne infrastrukture (prostori) za delovanje. Načrtovano je, da se uporabi prostore v lasti občine oziroma domove krajevnih skupnosti. Občina naj bi zagotovila pravne in organizacijske okvire ter kadre.

Občina ni iskrena, gre le za poceni PR - rešitve neuresničene 

Čeprav je zapisano, da bo komisijo za mladinska vprašanja župan ustanovil v roku 6 mesecev od sprejetja strategije (december 2015), se to vse do danes ni zgodilo. Enako velja za vpeljavo ukrepa vključevanja mladih v delovna telesa občinskega sveta. V strategiji je navedeno, da bo sprememba statuta izvedena 2016. Leta 2016 je bil sicer sprejet kar nov statut, vendar določba o obveznem predstavniku mladih v delovnih telesih občinskega sveta ni bila dodana.

Glede vzpostavitve mladinskega centra je potrebno koncept razdeliti na dva dela. Eno je pravno organizacijska oblika (zavod), drugo pa so ustrezni prostori (infrastruktura). V strategiji je zabeleženo, da se aktivnosti lahko začnejo izvajati po zagotovitvi pravno organizacijskih ukrepov ter sredstev za delovanje in pridobitvi ustreznega kadra (povprečni čas bi bilo mogoče oceniti na 6 mesecev). V času do danes je bil sicer ustanovljen Zavod Novo mesto, ki uradno pokriva tudi dejavnost mladih, vendar pa razen organizacije športnih dogodkov in nekaterih drugih prireditev (Noč na Krki, Skoki v Krko) ne izvaja programov na področju participacije mladih. Poleg zavoda ustrezni prostori za delovanje mladinskega centra niso bili zagotovljeni. V načrtu razvojnih programov (NRP)(del proračuna) za leti 2017 in 2018 je navedena postavka "Mladinsko ustvarjalno središče", a je zadeva povsem v oblakih. Stanje projekta je opredeljeno kot: "Projekt je v začetni fazi - fazi načrtovanja in iskanja najustreznejših rešitev." Za leto 2018 je predvidenih nekaj sredstev (upanje na evropska sklade), preostalo pa v naslednjih letih. Tudi tukaj lahko torej vidimo, da občina ne izpolnjuje časovnih rokov iz strategije, da ni prave volje in da vse skupaj poteka izjemno počasi. 

Ker so na Mestni občini Novo mesto izvrstno izurjeni v pojasnjevanju, zakaj nekaj niso mogli narediti ter navajanju drugih ukrepov, povejmo, da občina sicer res daje nekaj spodbud nevladnim organizacijam ter zagotavlja kakšen prostor za delovanje, vendar je potrebno upoštevati, da 70 % mladih po anketi ni vključeno v nobeno organizacijo, ravno tako je sodelovanje v civilni družbi le eden izmed kanalov participacije. Najpomembnejši je tisti, ki ni bil uresničen (vključevanje v procese odločanja).

Ukinitev samostojnega odbora za mladino z naslednjim mandatom

Je pa novi statut prinesel še eno presenečenje za mlade, saj je z naslednjim mandatom ukinil samostojni odbor za mladino (stalno delovno telo občinskega sveta). V zvezi s tem glej 21. člen statuta v povezavi s 127. členom kot prehodno določbo tukaj. Naloga odbora za mladino je obravnavanje potreb in zahtev mladih, dajanje mnenj in pobud ob reševanju mladinske problematike, izvajanje mladinske politike, predlaganje ukrepov za spodbujanje delovanja lokalnih mladinskih organizacij, dajanje predlogov in pobud za sodelovanje in vključevanje predstavnikov mladinskih organizacij. Čeprav bo občina v odgovor na ukinitev navedla, da bo zapisane naloge prevzel eden izmed preostalih odborov (verjetno odbor za družbene dejavnosti) , se jasno vidi simbolika: Mladi so nekaj mimogrede - nadloge, ki morajo obstajati.

Sklep

Končna ugotovitev je nedvoumna. Mestna občina Novo mesto ni iskrena glede mladinske participacije, saj zastavljeni ukrepi niso realizirani. Še več, prihaja celo do procesov v nasprotno smer, kar se pokaže pri ukinitvi samostojnega stalnega delovnega telesa občinskega sveta, ki se ukvarja z mladino. Za urejanje položaja mladih v Novem mestu ni politične volje, to pa je povezano z vse manjšim deležem mladih oseb v naši občini.

PS. Pri pripravi strategije je sodelovala tudi Sara Drašković, ki je danes vodja kabineta župana. Ker je igrala vidno vlogo v županovi volilni kampanji, jo lahko opredelimo kot pomembno osebo v obstoječi garnituri. V zvezi z uresničitvijo strategije oziroma izboljšanjem sodelovanja mladih ni storila ničesar otipljivega. V vednost.

Luka REMS

Ni komentarjev:

Objava komentarja